Znamka avtomobila,
ki jo predstavljam tokrat, ni toliko poznana po svojih avtomobilih, ki so svoj
čas veljali za ruski Rolls Royce ker jih danes ni toliko ohranjenih, da bi pritegnili pozornost zbiralcev, a tudi ko bi bili, je vprašanje, kakšen znesek bi za njih lastniki zahtevali. Brez vsakega dvoma bi bili veliko dražji kot je trenutno najdražji novodobnik Ferrari GTO (35.000.000€). Bolj se jih spomnimo po tem, da je to bil prvi avtomobil, ki je povsem v skladu s pravili zmagal na tekmovanju, a mu nikoli niso dodelili za to priznanje zmagovalca. To se je zgodilo na drugem rallyju Monte
Carlo (takrat se je še imenoval Rally Monaco)
ko sta leta 1912 voznik Andrej Platonovič
Nagel
publicist in športni novinar in njegov sovoznik ter mehanik Vadim
Aleksandrovič Mihajlov s svojim avtomobilom Russo - Balt (tudi Russo -
Baltique) model S24/55 kot prva pripeljala na cilj dirke v močnem deževju 21.
januarja 1912 po 195 urah in 23 minutah ter 3.257 prevoženih kilometrih kar
nekaj ur pred voznikom von Esmarch-om z avtomobilom Dürkopp, ki je pripeljal za
njima - in nista postala zmagovalca. Uradno ju tudi nihče ni pričakal, saj komisija niti pomislila ni (po tem ko sta oddala prijavo od kod bosta pričela s tekmovanjem) da bosta pripeljala na cilj s takšnim časom
Kar še danes velja
za enega večjih škandalov v zgodovini tega tekmovanja. Nesojena zmagovalca sta
startala iz ruskega St.Petersburga saj so takrat tekmovalci startali iz
različnih mest in kdor je prišel prvi na cilj, naj bi po vseh pravilih tekmovanja
tudi zmagal.
Žal se to ni
zgodilo. Zakaj? Takratni rally je bil bolj snobovsko zasnovano tekmovanje in so
ocenjevali med drugim tudi koliko oseb je bilo v avtomobilu, dolžino prevožene
poti do cilja, stanje, uporabnost za daljno vožnjo in izgled vozila (le kako
naj izgleda avtomobil letnik 1912 po prevoženih več kot tri tisoč kilometrih po
ruskih in ostalih takratnih cestah) število okvar na poti in podobne traparije.
Nagel in Mihajlov
sta dejansko opravila neverjetni in junaški podvig, saj sta začela tekmovanje v
ruskih zimskih razmerah (ko sta startala ob 8 uri zjutraj 13.januarja 1912 je
bilo v St.Petersburgu minus 20 stopinj Celzija) in se nemalokrat na poti srečavala
z lačnimi volkovi, najbolj zanimivo je to, da si je Mihajlov na predvečer
starta zlomil roko - zaganjalna ročica je udarila nazaj, ko se je motor zagnal
- in je celotno pot za volanom sedel samo Nagel!
Kako ju je ocenila
uradna komisija v Monte Carlu? Porazno. Dobila sta deveto mesto v skupni
razvrstitvi čeprav takrat ni bilo posameznih kategorij in denarno nagrado v
znesku 600 takratnih frankov. Sicer so jima priznali, da sta kot prva
pripeljala na cilj in da sta prevozila najdaljšo pot vendar je njihova
odločitev navkljub ostremu protestu ostala trdna tako da je bil končni (do
danes sramotni) končni vrstni red takšen:
po odločitvi
ocenjevalne komisije je zmagal Julius Beutler z avtomobilom Berliet (na cilj je
pripeljal skoraj dve uri kasneje kot von Esmarch)
drugi je postal von Esmarch z
avtomobilom Dürkopp
in tretji Paul Meuiner z avtomobilom Delaunay - Belleville.
Kot zanimivost naj
navedem, da je drugouvrščeni von Esmarch tekmovanje začel iz Berlina, ki je
1700 kilometrov oddaljen od Monte Carla. To je skoraj še enkrat krajša razdalja
kot sta jo prevozila Nagel in Mihajlov! Od prijavljenih 83 posadk jih je na
cilj prispelo samo 59.
Po triinštiridesetih
letih in samo leto dni pred svojo smrtjo je Nagel pisal tedanjemu monaškemu
monarhu, princu Rainierju III o svoji vožnji in rezultatu, a razen tega da je
njegov podvig zapisan kot največji dosežek v zgodovini tega tekmovanja, se ni
spremenilo nič. Odločitev takratne ocenjevalne komisije iz leta 1912 še vedno
velja za največjo sramoto v zgodovini tega tekmovanja. Kar povprašajte kakšnega
člana njihovega avto kluba danes, kaj misli o tem in videli boste, kako se
znajo monačani narediti večje Francoze od Francozov.
Njun, posebej za ta
namen predelan (za vse, samo za monačane ne) zmagovalni avtomobil Russo - Balt
model S24/55 je poganjal 4,9 litrski štirivaljnik z aluminijastimi bati, moč 55
konj je dosegel pri 1800 obratih motorne gredi in je dosegel najvišjo hitrost
110 km/h s pomočjo tristopenjskega menjalnika, ki je moč prenašal na zadnji
kolesni par. Posebnost je bila tudi ta, da so za hlajenje motorja namesto vode
uporabili čisti alkohol v zaprtem hladilnem sistemu, kar je bila takrat izjemna
tehnična novost.
Tudi karoserija je
bila svojevrstna saj je v zadnjem delu imel vgrajen dodatni 55 litrski
rezervoar za gorivo in je tako postal odprti dvosed samo s platneno zložljivo
streho. V pregradni motorni steni je imel odprtino in sicer zato, da je toplota
motorja grela voznika in sovoznika, saj ogrevanja potniškega prostora takrat še
niso poznali.
Poleg tega je imel
za vožnjo po zasneženih cestah (mislite, da so v Rusiji takrat plužili ceste,
pravzaprav kolovoze?) poseben par smuči, ki so se namestile na sprednji del
poleg koles, ki so bile opremljene z verigami. Vetrobranskega stekla v okvir niso
vgradili zato, ker so se zavedali ostrih ruskih zim in bi steklo hitro
zamrznilo ter zelo otežilo vidljivost. Brisalcev takrat še niso vgrajevali
čeprav je leta 1911 Anglež Gladstone Adams podal zahtevo za patent mehanskih
brisalcev, ki so se poganjali ročno.
Namesto
vetrobranskega stekla si je Nagel za vožnjo v primeru dežja omislil nekakšno
prozorno zaveso, ki naj bi jo pritrdil na okvir. Teoretično naj bi to pomenilo,
da se bodo vodne kapljice zaradi močnih tresljajev avtomobila med vožnjo
odstranile, predno bodo zamrznile. Rešitev se v praksi nikakor ni obnesla kot v
teoriji, tako da sta Nagel in Mihajlov ves čas vožnje uporabljala letalska
očala, obraz sta si zaščitila s šalom ter bila toplo oblečena in ogrnjena v
nepremočljiv plašč.
Ko sta na cilju videla, da ju nihče od uradnih predstavnikov ni pričakal, sta imela toliko časa, da sta se mirno preoblekla pred prihodom skozi cilj, kar dokazujejo tudi uradne fotografije njunega prihoda
Ob prihodu je Nagel
takoj poslal telegrafsko sporočilo v St.Petersburg z naslednjim sporočilom:
"Prispela sva
ob 11.30 uri med začudene naključne gledalce. Motor avtomobila deluje kot ob
startu, Vadim razen menjave olja vsakih 500 kilometrov ni imel nobenega dela,
zrak v gumah je še iz St.Petersburga. Avtomobil je komisija že odpeljala na
poseben prostor kjer bodo razglasili zmagovalca. Velik uspeh". Žal se ta uspeh - vsaj uradno - ni zgodil do danes! Še vedno velja razvrstitev, kot so jo ocenili takratni uradni komisionarji.
Nagel je kasneje, leta 1913, skupaj s
še enim športnim novinarjem Evgenij Kuzminom in še dvema ruskima
spremljevelcema v promoicijski predstavitvi avtomobilov Russo - Balt, prevozil razdaljo iz St.Petersburga do Maroka, Alžirije in
Tunizije ter prispel celo do oaze Biskra v Sahari.
Kasneje je prevozil tudi mongolsko
puščavo Gobi. Po oktobrski revoluciji je imigriral v Francijo, kjer je tudi
umrl v Parizu leta 1956.
No, naj sedaj
nadaljujem z zgodovino družbe, ki ni tako razburljiva kot Andrejeva udeležba na
rallyju saj so Russo - Baltic Wagon Factory (nemško Russisch-Baltische Waggonfabrik
in rusko Русско-Балтийский вагонный завод, RBVZ - Russko Baltijskiji
Vagoniji Zavod) ustanovili leta 1874
v Rigi, ki je bilo takrat industrijsko središče ruskega imperija, kot hčerinsko
podjetje nemške družbe iz Kölna - Van der Zypen & Charlier in velja kot prvo podjetje, ki je v carski Rusiji izdelovala
tudi avtomobile.
Leta 1894 so večino njihovih delnic pokupili
bogati lokalni nemški trgovci iz Rige in St.Petersburga - F.Meyer, K. Amelung,
Ch. Schroeder in Schaje Berlin, sorodnik priznanega židovskega filozofa in
političnega teoretika, Sir Isaiah Berlina. Družba se je kmalu povečala in
zaposlovala celo 3.800 delavcev, ki so izdelovali predvsem luksuzne kočije in železniške
vagone za potrebe carskega dvora in ruskega carja Nikolaja II.
Leta 1907 lastniki družbe Russo - Baltique sprejmejo
odločitev o izdelavi osebnih avtomobilov D.A.R. (Division Automobile Riga) leto
dni kasneje avtomobilsko proizvodnjo zopet preimenujejo v Russo - Balt Wagon
Factory in prvi avtomobil izdelajo leta 1909
v tovarni tirnih vozil RBVZ v Rigi
ter ga predstavijo javnosti na tretji mednarodni avtomobilski razstavi v
St.Petersburgu 15.maja leta 1910.
dva od njihovih najuspešnejših modelov
Sčasoma postane izdelava avtomobilov samo
eden od obratov družbe, saj družba leta 1912 sklene dolgoročno pogodbo s
cesarskim dvorom za izdelavo vozil, letal in opreme za potrebe cesarske vojske. Leta 1913 se v tovarni zaposli kot mehanik neki
Gregorij Jankelovič. Zakaj sem ga omenil, bo jasno malo kasneje. Njihove
avtomobile so si mogli privoščiti samo pripadniki najbogatejšega ruskega
plemstva in seveda, car Nikolaj, ki si je za svojo zabavo pri njih naročal
nenavadne avtomobile, kot je recimo Russo - Balt katerega je skonstruiral
francoski inženir Adolphe Kegresse in so jih kasneje izdelovali med leti 1913 -
1917 kot vozila za posebne namene.
Med lastniki avtomobilov Russo - Balt ne
najdemo navadnih smrtnikov, saj so avtomobili veljali za ruske Rolls Royce z
eno razliko - bili so dražji. Nagel je dobil avtomobil samo v začasno uporabo
in za namen promocije njihovih avtomobilov saj so njihovi avtomobili veljali za
zanesljive, robustne in zelo hitre. Njihov model dirkalnika imenovan Ogurec je bil
med najhitrejšimi dirkalniki na svetu, vozil ga je tovarniški voznik Ivan
Ivanov, ki je na prvem tekmovanju za Grand Prix Rusije leta 1913 osvojil z njim
drugo mesto. Zaradi menjave počene gume, drugače bi gladko zmagal.
Istega leta njihov inženir in konstruktor Sikorsky izdela prvo štirimotorno letalo za potrebe cesarske aviacije in ga poimenuje "Ilja Muromec", ki velja za prvi štirimotorni bombnik na svetu. Desetčlanska posadka je imela na voljo kar 800 kg bomb za odmetavanje na sovražnike.
Leta 1914, točneje 19.oktobra, izdelajo
svoje prvo oklepno vozilo za podporo pehoti in ta dan velja za praznovanja
ruske motorizirane pehote.
Istega leta del proizvodnje preselijo iz Rige v
St.Petersburg, da bi leta 1916 direkcija družbe sklenila ustanoviti sestrsko podjetje
za izdelavo avtomobilov v bližini Moskve - za ta namen so odkupili s podporo
ortodoksne Cerkve ogromno zemljišče - in leta 1917 podjetje z imenom PROMBRON
(kasneje BTAZ) prične s proizvodnjo avtomobilov.
delavci tovarne Prombron v Moskvi
Potem je sledila oktobrska revolucija in
tovarno zasedejo novi oblastniki. Zadnji avtomobil, model C24/50 je zapustil
tovarno leta 1922, kar je tudi za vedno konec tega moskovskega podjetja, dotedanjo družbo so novi carji razdelili na svoj način.
Leta 1998 ruski avtomobilski oblikovalec Dmitrij
Parfenov, predstavi javnosti prvi ruski oklepni SUV - Kombat T-98, ki ga
izdelujejo v bivših obratih družbe v St.Petersburgu. Danes se podjetje imenuje DARTZ
(Division Automobile Riga Tank Zavod) njegov lastnik je potomec tistega
mehanika Jankeloviča, ki se je v tovarni zaposlil daljnega leta 1913, - Leonard
F. Yankelovich in njihovi SUV-i veljajo za najdraže na svetu. Imajo biti za kaj
- v opremi se uporablja zlato, platina, diamanti in ostali dragi kamni, sedeži
so oblečeni v kačje ali (ne boste verjeli) v usnje pridobljeno s strojenjem
kože kitovega penisa! Njihov uradni službeni slogan se glasi - everything is
possible when money is no object!
Cene se pričnejo pri 250.000€ in potem samo še navzgor.
Nekateri dosežejo na koncu znesek višji od milijona evrov. Za SUV. Ob nakupu katerega
koli njihovega modela vam poleg avtomobila podarijo tudi tri steklenice
najdražje vodke na svetu - RussoBaltique Vodka.
A ni ostalo samo pri izdelavi oklepnih SUV avomobilov. Zbrali so dodatne nemško-ruske investitorje in sklenili izdelati vrhunski športni avtomobil, ki za osnovo uporablja Mercedes CL63 AMG z imenom Russo-Balt Impression, ki ga predstavijo javnosti leta 2006
Avtomobile v omejeni seriji (samo petnajst primerkov) naj bi izdelovali v nemškem podjetju Gerg GmbH oziroma Russo-Baltique Engineering GmbH s ceno 1,8 milijona € (za enega) in samo enega do dveh letno, saj celotna izdelava poteka popolnoma ročno. S svojo karoserijo, ki spominja na nekatere avtomobile iz tridesetih let so čitno navdušili, saj so vsi prodani vnaprej. Tako, da vam ostane samo to, da si naročite kakšnega njihovih SUV-ov, kot recimo Kombat
ali Dartz Nagel - mimogrede, njihov najcenejši SUVBrez skrbi, tudi za ta model vam z veseljem izdelajo takšna pozlačena platišča
Od izvirnih avtomobilov znamke Russo - Balt sta danes
ohranjena samo dva. Na zgornji sliki je tisti iz moskovskega Politehničnega
muzeja, drugi je menda v neki zasebni zbirki.
Ni komentarjev:
Objavite komentar