Prototip trikolesnika z imenom Aérocarène 700 so prvič
predstavili na pariški razstavi avtomobilov oktobra leta 1947. Leto dni preje
sta si ga izmislila in izdelala inženirja Desbenoit in Bodu v letalski tovarni
Levasseur. Plastično aerodinamično oblikovano karoserijo brez vrat sta opremila
z 684 kubičnim Renaultovim motorjem, ki je razvil kar 23 konjskih moči, verjetno
povsem dovolj, da bi manj kot 300 kilogramov težki posebnež dosegel hitrosti
višje od 130 km/h kot sta obljubljala tvorca. Za prenos moči na zadnje kolo sta
uporabila elektromagnetni štiristopenjski menjalnik in verigo. Samo 1220
milimetrov visok avtomobilček naj bi po podatkih porabil za sto prevoženih
kilometrov samo 4 litre goriva vendar podatek o porabi ni preverjen, saj je
celotna zamisel obtičala na izdelanem prototipu.
Za vstop v vozilo se je dvignil celotni zgornji del do
polovice dolžine avtomobila, prednja kolesa je imel zaprta zaradi boljše
aerodinamike, na vrhu so bile nameščene luči, ki so se v ovinkih obračale
skupaj s kolesi - torej mnogo preje, kot znameniti Citroënov
"izum"pri svojem modelu DS. Zadek avtomobila se je zaključil z obliko
podobno čolnu, ki je pri nekaterih izdelovalcih karoserij bila zelo
priljubljena v tridesetih letih XX.stoletja in so ga imenovali "boat
tail".
Izdelavo (in s tem prodajo) avtomobila so na razstavi
podpirali z prodajno brošuro, vendar podporniki projekta niso uspeli prepričati
določenih vladnih krogov, da bi dali zeleno luč za proizvodnjo. Zakaj je bilo
to potrebno?
V letih neposredno po koncu
druge svetovne vojne je zaradi pomanjkanja surovin bilo za kakršnokoli
avtomobilsko proizvodnjo izven podržavljenih podjetij potrebno pridobiti
posebno vladno dovoljenje, da se proizvodnja dovoljuje. Ker podporniki projekta
niso uspeli prepričati vladno birokracijo o uspešnosti projekta, niso dobili
dovoljenja in projekt je šel v arhiv in s tem v pozabo.
Ni komentarjev:
Objavite komentar