Začetek
znamenite in slavne avtomobilske znamke se prične leta 1890, ko je v tedanji
Avstro-Ogrski monarhiji Dunajčan Josef Eduard Bierenz, osebni prijatelj
industrijalca Gottlieb Daimlerja, odprl majhno pisarno na naslovu Wien 1,
Bösendorferstraße 6, da bo zastopal motorje, vozila in plovila njegove tovarne.
Istega leta je prodal prvi Daimlerjev motorni čoln, ki ga je sam pripeljal po
Donavi iz tovarne v Passauu. Po gledališki razstavi leta 1892 z naslovom
"Petroleumbahn", ki je potekala med dunajskim Pratrom in Rotundo, se
zanimanje za Daimlerjeva različna vozila tako zelo poveča, da se v matični
tovarni odločijo odpreti podružnični proizvodni obrat na Dunaju.
Biarenz stoji v srajci pred avtomobilom
Gottlieb Daimler
Bierenz med
tem, ko zastopa tovarno Daimler, spozna tovarnarja Eduard Fischerja, ki je pri
njem naročil Daimlerjev avtomobil in se z njim spoprijatelji
Fischer je
imel tovarno strojev in livarno v Wiener-Neustadtu. Vprašanje o tem, kje naj bi
Daimler pričel s proizvodnjo svojih vozil ni bilo več ter prijatelja 11.avgusta,
leta 1899, ustanovita podjetje z imenom "Österreichische
Daimler-Motoren-Commanditgesellschaft Bierenz Fischer und Co., " z
začetnim kapitalom v višini 200.000 guldnov (kar bi v današnji vrednosti bilo
okrog 1,2 milijona €) in leta 1900 iz novo osnovane tovarne pripeljejo prvi
avtomobili s tem imenom, opremljeni z dvovaljnimi motorji in prostorom za štiri
osebe. Poleg avtomobilov je tovarna izdelovala tudi tovorna vozila, vozila za
mestni promet, ladijske motorje in tirna vozila
Leta 1902 v
tovarno kot tehnični direktor pride Daimlerjev sin Paul, da bi samo leto dni kasneje v tovarni izdelali prvo oklepno vozilo s štirikolesnim pogonom na svetu
Paul Daimler
Novost je
bilo potrebno predstaviti vladarju, cesarju Franc Jožefu, a da bi cesar našel
čas za to je bilo potrebno počakati kar tri leta! Tako je leta 1906 Heinrich
Maria Hilmar, Graf von Schönfeldt
ki je bil
eden od prvih v monarhiji z vozniškim izpitom in so ga zaradi njegove tehnične
podkovanosti izbrali, da osebno cesarju predstavi delovanje oklepnika. Na
nesrečo se je med demonstriranjem zgodila neljuba nesreča pri kateri je poginil
eden od cesarjevih konj in je zato celotni projekt padel v vodo.
Paul
Daimler zato istega leta zapusti tovarno v Wiener-Neustadtu in gre na novo
delovno mesto direktorja v Daimler Werk Stutgart kjer na tem mestu zamenja dotedanjega
direktorja Wilhelma Maybacha
Na predlog člana uprave
Daimler-Motoren-Gesellschaft in od leta 1906 glavnega delničarja družbe
Austro-Daimler, Emila Jellineka
imenujejo namesto
Paul Daimlerja za glavnega inženirja in konstruktorja, Ferdinanda Porscheja
Ferdinand
začne snovati avtomobile neodvisno od Daimlerja v Stuttgartu in leta 1909 se tovarna
osamosvoji in prične celo konkurirati matični tovarni v Nemčiji. Jellineku so
že pri Daimlerju izdelali avtomobil, ki ga je skonstruiral Maybach in so ga
poimenovali po njegovi hčerki Mercedes
Mercedes Adrienne Manuela Ramona Jellinek, kot je bilo celo ime mlade dame po kateri so poimenovali danes eno najbolj razpoznavnih avtomobilskih znamk na svetu
Seveda pri
Austro Daimlerju niso želeli zaostajati, zato mu izdelajo sestrski avtomobil z
imenom Maja - po njegovi mlajši, manj znani hčerki
Avtomobil
ni imel nekega uspeha med kupci zato Porsche popolnoma preoblikuje zastarelo avtomobilsko
proizvodnjo, uvede nova pravila pri oblikovanju karoserij in nove tehnične rešitve.
Ob vsem tem zaposli nove delavce tako da je leta 1907 avstrijska tovarna
zaposlovala okrog 700 delavcev v proizvodnji in 80 inženirjev v konstrukcijskih
oddelkih tovarne.
Leta 1909
pride do razhajanja med sodelovanjem z matično tovarno v Nemčiji (za kar je
imel velike zasluge prav mladi Ferdinand, ki se s svojimi naprednimi zamislimi
nikakor ni "ujel" z okostenelim in
popolnoma konzervativnim vodstvom pri Daimlerju) in avstrijskim obratom
ter se avstrijski del proizvodnje osamosvoji in spremeni ime v "Österreichische
Daimler-Motoren AG" in izdajo svoje delnice, ki so jasno, takoj razgrabljene
na dunajski borzi
Nova delniška družba se je proslavila predvsem s svojimi vzdržljivimi in tehnično izpopolnjenimi avtomobili. Izredno pozornost in zanimanje za njihove avtomobile dosežejo po končani dirki imenovani Prinz Heinrich Fahrt med 2. in 8. junijem leta 1910, na kateri zmagajo z avtomobilom, ki ga imenujejo Prinz Heinrich - po istoimenski, več etapni 1.944 kilometrov dolgi dirki na relaciji Berlin–Braunschweig–Kassel-Nürnberg–Straßburg–Metz-Homburg.
Avto aerodinamične
oblike je imel vgrajen štirivaljni Austro-Daimlerjev 5.7 litrski motor
konstruktorja Porscheja z dvojnim magnetnim vžigom, odmično gredjo v glavi, štiristopenjski
menjalnik, verižni prenos moči na kolesa in je zmogel že pri 2100 U/min razviti
največjo moč 95 konj
Avtomobil
je dosegel hitrost 140 km/h in istega leta, na tretji dirki, Ferdinand Porsche,
Eduard Fischer (tedanji direktor tovarne) in grof Heinrich von Schönfeld, kot
tovarniško moštvo odnesejo 13,5 kilogramov težki pokal
iz čistega srebra
zmagovita ekipa (sedi) s pokalom na mizi in tedanjimi pomembneži
zmagi naproti
To ni bila
nepomembna zmaga, saj je ta dirka tedaj veljala za eno najtežjih uradnih dirk
za turistične (ne dirkalne) avtomobile. Pravila so bila zelo stroga in vsakdo,
ki ni upošteval pravil glede avtomobila (najmanj štirje sedeži za potnike, tri
člansko moštvo) je bil takoj diskvalificiran. Prva dirka leta 1908 je bila
dolga 2.200 kilometrov in se je odvijala na relaciji
Berlin–Stettin–Kiel–Hamburg–Hannover–Köln–Trier–Frankfurt na Maini. Zmagal je
avtomobil znamke Benz
Naslednje leto je bila dirka dolga 1.857 kilometrov, ki so jih prevozili na relaciji Berlin–Breslau–Tatrafüred–Budapest–Wien–Salzburg–München na kateri je zmagal Opel
Po letu 1910 ni bilo več uradne dirke (zaradi nesreče na eni od pripravljalnih etap) in so jo od tedaj dalje prirejali samo kot turistični rallye.
Zmagoviti avtomobil so dali
takoj po dirki v redno proizvodnjo (cestno verzijo) in prodali okoli 200
primerkov (tedaj je bilo kupcem zelo pomembno, da kupjo avtomobil, ki je zmagal
na eni od pomembnih dirk in tekmovanje z avtomobili je bilo izrednega pomena
pri trženju določene avtomobilske znamke)
Tovarna Austro-Daimler
je uspeh ponovila tudi leta 1911 na pomembni dirki po Alpah, tokrat z modelom
27/80
in tudi na
tej dirki je slavila posadka - Porsche, Fischer, Schönfeld - ki so jo od takrat
naprej imenovali "železno moštvo" (Eiserne Team) saj so veljali za
nepremaglive
z leve: Schönfeld, Fischer in
Porsche
To leto
doleti tovarno izredna čast, saj dobi od samega cesarja (Franc Jožefa) zaradi
velikih zaslug v avtomobilskem športu, dovoljenje, da smejo v svojem logotipu
upodabljati dvoglavega orla, simbol monarhije
Te časti ni do tedaj dobil
niti eden avtomobilski proizvajalec v monarhiji in s tem so postali tudi uradni
dobavitelj avtomobilov za potrebe cesarskega dvora. Leta 1912 je Porsche
ustvaril svoj zadnji model pred prvo svetovno vojno – model 14/28
in ga
poimenoval "Kaiserwagen" ter edini primerek avtomobila tovarna v zahvalo za izkazano čast podari cesarju Francu
Jožefu. Zanj je Porsche, v sodelovanju s karoserijskim podjetjem Jacob Lohner
& Co. iz Dunaja, konstruiral posebno visoko karoserijo, da je cesar vstopil
v avtomobil brez priklanjanja (če je imel slučajno cesarsko krono na glavi. Ali
cilinder).
Malo pred
začetkom prve svetovne vojne tovarna odkupi delež v priznani tovarni in
železarni Škoda iz Plzna, ker so želeli povečati proizvodnjo in imeti lastne
surovine za svoje potrebe. S tem dejanjem postanejo leta 1914 eden največjih
proizvajalcev raznih vozil in skupaj so zaposlovali okrog 4.500 delavcev - samo
v Wiener-Neustadtu jih je bilo nekaj manj kot tisoč - in celotno proizvodnjo, v
pričakovanju prve svetovne vojne, preusmerijo na izdelavo raznih vozil za
potrebe vojske in orožja. Kot vemo, je tam nekaj časa bil zaposlen tudi naš nekdanji maršal, ki ga tako radi kažejo kot mladega fanta, ki stoji za hrbtom delavca s kladivom v roki, a je bil v tovarni Austro Daimler zaposlen kot testni voznik. In testni voznik v tovarni, nad katero je bedel Porsche, ni mogel postati ravno vsak. Kakršnekoli fotografije iz njegovega takratnega življenskega obdobja, žal ni.
Po koncu prve
svetovne vojne in razpadu Avstro-Ogrske monarhije se delniška družba nahaja v
enormnih dolgovih in so zaradi izredno visoke inflacije, da bi obstali,
primorani prodati celotni delež v tovarni Škoda. Toda z odlokom mirovnega
sporazuma iz Saint Germaina so bili prisiljeni tudi k uničenju vseh svojih vojnih
vozil, letalskih motorjev kakor tudi vse opreme za njihovo proizvodnjo in se
družba - da bi preživela - ponovno vrne izključno k izdelavi osebnih
avtomobilov z napredno tehniko nad katero je bedel Porsche in v tem povojnem
času so nastali njihovi danes legendarni avtomobili Austro Daimler serije AD in Bergmeister
sedaj opremljene tudi s figuro na pokrovu motornega hladilnika - samostrel s puščico - po vzgledu na ostale tedanje prestižne proizvajalce avtomobilov
V seriji z oznako AD so izdelali med drugim tudi takšne legende kot so ADM
model AD 617
ADR Alpine Sedan
ADV Landaulet
in potem serijo Bergmeister - tista serija avtomobilov, ki danes dvigne srčni utrip vsem ljubiteljem starodobnikov na 200, ko ga vidijo v živo in slišijo delovanje njegovega motorja
Bergmeisterjev motor bi mogli brez zadrege imeti v dnevni sobi
prerez legendarnega avtomobila
Leta 1922
Porsche skonstruira majhen športni avtomobil z 1.1 litrskim motorjem in ga
imenuje Sasha (v čast njegovemu istoimenskemu mehaniku, ki je, ko je še
tekmoval, skrbel za njegove dirkalnike) ter z njim vzbudijo veliko pozornost
tako med tekmovalci kot med gledalci na dirki Targa Florio
Leta 1923
večinski sveženj delnic delniške družbe nepričakovano na borzi odkupi "Puch
Werke" iz Graza, ki je sodelovala s tovarno Daimler.
Nepričakovano
zato, ker Austro Daimlerju nikakor ni šlo slabo in je pri prodaji delnic šlo
najverjetneje za borzno špekulacijo (brez našega Janeza, ta je, relativno mlad, umrl v Zagrebu leta 1914), vendar o tem ni zanesljivih dokumentov. Delavnico, ki se je razvila v tovarno, je sicer že leta 1899 ustanovil naš rojak - lastijo si ga tudi naši severni
sosedje, Avstrijci - Janez Puh (Puch), rojen 27.junija 1862 v Sakušaku kot sin bajtarja v Slovenskih goricah.
Puhova tovarna v Grazu
Tovarna je izdelovala dvokolesa (bicikle), motorna kolesa, zračno hlajene
motorje kakor tudi tehnično manj zahtevne avtomobile (Voiturette)
Vendar tudi tokrat
glavni inženir pri Austro Daimlerju, Ferdinand Porsche, ne najde skupnega
jezika z novim večinskim lastnikom (novo vodstvo namreč ni bilo preveč navdušeno z
nadaljnim razvojem tehnično zahtevnih projektov saj je to pomenilo veliko
vlaganja v negotov končni rezultat) in zapusti tovarno ter se pridruži (ponovno) družbi Daimler
v Stutgartu kot direktor njihovega konstrukcijskega oddelka.
Zaradi vse večjega sodelovanja z večinskim lastnikom se delniška družba "Österreichischen Daimler-Motoren AG" skupaj s "Puch Werke" in "Österreichische Flugzeugfabrik AG", ki je ravno tako bila v njihovi lasti, leta 1928 preimenuje v "Austro-Daimler-Puchwerke AG" s sedežem v Wiener-Neustadtu.
Zanimivo je to, da je leta 1933 novoustanovljena delniška družba nepričakovano v stanju mirovanja (kasneje se je videlo zakaj - potreben je bil trden dogovor med vodstvom Pucha in Daimlerja), da bi 12. oktobra leta 1934 postala nova delniška družba z imenom "Steyr-Daimler-Puch AG" s sedežem v Grazu in nekoč priznana znamka avtomobilov, Austro Daimler, za vedno odide iz avtomobilske zgodovine.
Ni komentarjev:
Objavite komentar