Začenjam s kratkim pregledom avtomobilske znamke, ki je
nekaterim ljubiteljem starodobnikov dobro znana, a jo poznajo tudi ljubitelji
dvokoles, motornih koles in pisalnih strojev. Ja, vse to se je izdelovalo v
podjetju, ki se je kasneje preimenovalo v kralja ptic. Vse skupaj se je začelo
leta 1880 na naslovu Bethmannstrasse 8, Frankfurt-am-Main
in krivec za to je bil podjetnik Heinrich Ludwig Kleyer
ko je odprl manjše trgovsko podjetje
z naslovom "Maschinen & Velocipede Handlung" v bližini
glavne železniške postaje in pričel potem, ko se je naveličal tržiti tuje
izdelke, izdelovati 1886 leta lastna dvokolesa
Kleyer svoje podjetje sčasoma preimenuje v "Heinrich
Kleyer GmbH" in podjetje poleg dvokoles začne izdelovati tudi pisalne
stroje, motorne tricikle po licenci De Dion-Bouton, od leta 1900 avtomobile (prvi je pripeljal na cesto leta 1901) in od leta 1902 dalje motorna kolesa.
Podjetje se je hitro širilo in Kleyer tokrat spremeni
podjetje v delniško družbo z imenom "Adlerwerke vorm. H. Kleyer AG" Ker nemška beseda "Adler" pomeni orla, si je jasno za ozadje logotipa
izbral njegov stiliziran lik.
Potem se je začelo zares. Leta 1902 je prišel na mesto
tehničnega direktorja v družbo tridesetletni inženir Edmund Rumpler
ter prvo kar je storil, je zamenjal licenčni De
Dion-Boutonov motor za motor lastne konstrukcije, ki so ga pričeli vgrajevati v
njihova motorna kolesa
Razvoj avtomobilov je bil še vedno odvisen od motorjev izdelanih
po licenci DeDion ter tako leta 1903 predstavijo javnosti model Adler 8PS
z enovaljnim 855 kubičnim motorjem, osmimi konjskimi močmi
in za tisti čas dokaj zavidljivo hitrostjo 40 km/h. Leta 1905 izdelajo model s kar
4.0 litrskim štirivaljnim motorjem z 28 KM, ki je dosegal še višjo hitrost -
kar 65 km/h.
Do začetka prve svetovne vojne izdelujejo več ali manj
podobne avtomobile, eden zanimivejših je bil vsekakor model 40/50, ki so ga
izdelali posebej za cesarja Wilhelma II. Rumpler ni počival in je skonstruiral
7.5 litrski motor, ki je imel z menjalnikom skupno ohišje - do takrat nikoli
videno novost. Razen avtomobila, ki ga je naročil cesar in ga tudi po cesarski
ceni plačal, avtomobil ni imel posebnega uspeha med ostalimi kupci. Mislim, zanj
ni bilo naročil. Največja ovira je bila - cena.
Drugi njihovi avtomobili so imeli več uspeha, Adler je imel
s svojimi avtomobili v tedanji Nemčiji kar 20% tržni delež in je avtomobile
uzvažal celo v Južno Afriko in Vzhodno Indijo. Nekje do leta 1927 izdelujejo
celo vrsto različnih modelov avtomobilov, družba se veča in je zaposlovala že okrog
10.000 delavcev v raznih obratih, da bi tega leta pričeli z izdelavo tistih avtomobilov
znamke Adler, ki jih danes štejemo med legendarne.
Kot prvega med njimi brez sramu omenjam njihov model
Standard 6 iz leta 1927, ki je zaradi svoje zanesljivosti, robustnosti in
nezahtevnosti kmalu postal izredno priljubljen med tedanjimi taksisti in je bil
vse do prihoda Mercedesovega modela 260D, ne samo v tedanji Nemčiji, eden
najpomembnejših taksi vozil
Navdih za oblikovanje karoserije, ki jo je izdelovalo
podjetje Ambi-Bud iz berlinskega Johannisthala, je njegov tvorec Prof. Dr. Ing.
Gabriel Becker brez vsakega dvoma dobil v modelih ameriške tovarne Chrysler,
saj mu je avtomobil izredno podoben, če ne že skoraj kopiran v celoti
Chrysler
Standard 6 je imel Adlerjev šestvaljnik z 2.5 litrsko
prostornino, ki je pri 3000 U/min dal od sebe 45 KM. Trgu so takoj ponudili
tudi model z oznako 6A, ki je imel vgrajen enak motor kateremu so povečali
prostornino na 2.9 litra in moč na 50 KM, da bi med leti 1933-1934 motorju
povečali moč na 60 KM. Standard 6 je glede na model dosegal hitrosti med 85-100
km/h in je za sto prevoženih kilometrov porabil med 15-17 litri bencina.
Tehnično, razen hidravličnih zavor, ni bil na visokem nivoju, še vedno je
uporabljal togo premo spredaj in zadaj, je bil pa zato robusten, nezahteven za
vzdrževanje in zanesljiv v vsakdanji uporabi. Modelno ponudbo so obogatili še z
modelom Favorit, ki je imel manjši štirivaljnik s 35 KM kateremu so med leti
1933-1934 moč motorja povečali na 40 KM in z modelom Diplomat med leti
1934-1938. Karoserijsko se med seboj niso prav dosti razlikovali, saj je bil
tudi njihov oblikovalec Becker
Čeprav je nemški avtomobilski trg začel vse bolj sprejemati
prve avtomobile s prednjim pogonom (DKW) pri Adlerju leta 1932 predstavijo
model Primus z 1.5 in 1.7 litrskimi motorji, klasičnim pogonom na zadnja kolesa
z dvema karoserijskima oblikama - kabriolet in limuzina. Pod načrte za
konzervativno oblikovano karoserijo se je podpisal Otto Göckeritz , ki je
oblikoval njihove avtomobile želeta 1906. Tudi te karoserije je izdeloval
Ambi-Bud, ki je sčasoma postajal eden najpomembnejših dobaviteljev
avtomobilskih karoserij v Nemčiji. Za model je vladalo povprečno zanimanje
kupcev in so ga izdelovali samo med leti 1932-1934 z 1.5 litrskim motorjem, med
leti 1933-1936 samo z 1.7 litrskim motorjem. Vseh skupaj so izdelali 7.703
Primusov
Model Trumpf, ki ga predstavijo istega leta kot model Primus
je imel veliko več uspeha na trgu, saj je imel tedaj napredno tehniko prednjega
pogon, ki se je nezadržno širila med avtomobilskimi proizvajalci. V njega so
vgrajevali 1.5 in 1.7 litrske motorje iz modela Primus. Za njegovo modernejšo
konstrukcijo je bil odgovoren Hans Gustav Röhr in avtomobil je imel tri
karoserijske različice - limuzina, kabriolet in povsem športno usmerjeno
karoserijo, ki so modelu z imenom Sport (tudi Junior) omogočale užitke v vožnji
vse do hitrosti 115 km/h. Vsi modeli serije Trumpf so bili zelo popularni in so
jih do konca proizvodnje leta 1938 izdelali kar 25.603 krat v raznih
karoserijskih oblikah
Na berlinskem salonu avtomobilov leta 1937 tovarna predstavi
svoj najnovejši model 2.5 Litre s šestvaljnim motorjem in 58 KM, ki se ga takoj
prime ime "Autobahn Adler" zaradi svoje aerodinamične karoserije, ki
je prišla izpod rok oblikovalca Karl Jenschkeja, ki je bil do leta 1935
direktor oblikovalskega oddelka v tovarni Steyr-Daimler-Puch in zadnji model,
ki ga je izrisal za njih je bil Steyr 50
Steyr 50
Več kot podobno limuzinsko karoserijo, ki je imela samo par
vrat več in delno spremenjen sprednji del. Štirivratne karoserije opremljene s strešnim
oknom je izdeloval Ambi-Budd, za dvo in štiri sedežne kabriolete je karoserijo
dobavljal Karmann, za dvovratni model Sport, ki je imel 80 KM in je brez težav
dosegal hitrosti višje od 150 km/h sta karoserije dobavljala berlinski Buhne in
dresdenski Gläser, ki sta občasno tudi izdelala kakšno kabriolet karoserijo po
naročilu kupca. Čeprav so bili v proizvodnji le kratek čas, samo med leti
1937-1940 so s tem modelom dosegli senzacionalno prodajo, saj so jih izdelali
in prodali 21.249 z raznimi karoserijskimi oblikami
Po končani drugi svetovni vojni je družba Adler pripadala deležu
vojne odškodnine zaveznikom in proizvodnjo motorjev leta 1949 prevzame BSA,
kasneje Ariel. Avtomobilov niso nikoli več izdelovali, družba se preusmeri v
izdelavo pisarniških strojev. Leta 1957 jih v svojo skupino podjetij priključi
Grundig, kasneje Olivetti.
Če pomislimo, da se je vse skupaj začelo z bicikli…..
Ni komentarjev:
Objavite komentar